Tretješolka Živa Ribič, ki smuča že kar 7 let, trenira pa zadnja tri, je v nedeljo postala skupna zmagovalka Koroškega pokala.

V skupnem seštevku petih smučarskih tekem je namreč zbrala največ točk.

V tem šolskem letu so se osmošolci in devetošolci, ki obiskujejo obvezni izbirni predmet nemščina, vključili v projekt Branje je prijateljevanje oziroma Lesen macht Freu(n)de.

V sklopu projekta skupaj berejo knjigo Poletje na bazenu avtorja Willa Ghmelinga.

V projekt so se vključile tudi sosednje šole, kooordinira pa ga prevajalka, domačinka, Alexandra Natalie Zaleznik, ki je tudi avtorica slovenskega prevoda knjige.

Učenci bodo knjigo brali tudi v nemščini.

Na obisk avtorja Willa Gmehlinga se že pripravljajo in ustvarjajo različne izdelke.

Z nemškim avtorjem se bodo družili sredi marca na čajanki v Domu kulture, nato pa nas bo Will Ghmeling obiskal tudi na šoli.

Učenci 1. b razreda so pri uri matematike imeli prav posebno gostjo – psičko Luno, ki jih je obiskala v spremstvu vodnice Društva Tačke pomagačke, učiteljice Janje.

Ob zabavnih nalogah so pokazali, kako dobro poznajo števila do 8 in kako štejejo do 8 ter nazaj.

Pri tem jim je seveda pomagala psička Luna, ki so jo lahko tudi pobožali.

Luna jim je pokazala kar nekaj svojih spretnosti in za nagrado prejela posladke, učenci pa so bili za svoje delo nagrajeni s štampiljko v obliki Lunine tačke, je povedala učiteljica Aleksandra Husinec.

V šolski knjižnici se trenutno nahajata tudi 2 zlata pokala, ki so si ju na ekipnem področnem prvenstvu Celja na Stranicah priigrali naši mladi šahisti pod mentorskim vodstvom šahovskega mojstra Iva Marinoviča.

Za ekipo do 12 let so tekmovali Erik Šuc, Matej Klima, Jakob Rušnik in Brin Brkljačić.

Za ekipo do 9 let pa Maj Marko Pratnemer, Liam Lampreht, Žan Gačnik, Filip Tič in Tay Tič.

Za uspešne šahiste bomo stiskali pesti ponovno na državnem tekmovanju.

Šahovski krožek, ki ga vodi Ivo Marinovič, poteka v dveh skupinah vsak četrtek.

Nedavno so se naši učenci udeležili področnega tekmovanja v smučanju in deskanju na snegu.

Tekmovanje na Golteh je potekalo v zelo težkih pogojih, vidljivost je namreč ovirala gosta megla, pa tudi snežne razmere so bile vse prej kot idealne.

Kljub temu so se naši učenci zelo dobro odrezali.

Julijan Šega je postal področni prvak v deskanju med mlajšimi učenci, Vita Vidmar pa je v veleslalomu med mlajšimi kategoriziranimi učenkami osvojila 3. mesto. Poleg dveh medalj so dosegli še nekaj uvrstitev tik pod stopničkami. Filip Repnik je zasedel 5. mesto, Majk Macuh pa 8. med starejšimi učenci, prav tako tudi Tinkara Poklič, Vito Kuk 10. in Ula Vodopivec 11. med mlajšimi učenci v smučanju.

Tako ekipa mlajših kot ekipa starejših učencev sta osvojili skupno 4. mesto.

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom so se trije naši učenci udeležili šolskega državnega tekmovanja v teku na smučeh v Planici.

Iva Voh je med starejšimi učenkami zasedla 10. mesto, Ana Voh pa med mlajšimi 8.

Daleč najmlajši tekmovalec na tekmovanju, Matevž Voh, je med mlajšimi neregistriranimi tekmovalci dosegel odlično 3. mesto.

Pri pouku gospodinjstva smo v 6. razredu spoznavali noja in jedi iz nojevega mesa.

Izvedeli smo:

– noji so prvotno naseljevali JZ Azijo, Arabski polotok in  Afriko, danes pa prosto živijo le še v osrednji in delu južne Afrike,

– je zelo prilagodljiv na podnebne razmere (od -30 do +40⁰C),

– njegovo naravno okolje je travnik (savana),

– je največji ptič, ki ne leti – zato sodi med tekače (ali strokovno ratite)

– pri teku lahko doseže hitrost  70 km/h,

– razpon kril je do 3 metre,

– krila uporablja za ravnotežje pri teku,

– v nasprotju z večino ptic, ki imajo razvite 3 ali štiri prste na nogah, ima noji razvita le dva,

– ima dolg vrat in zelo dober vid, kot periskop, da vidi daleč naokoli in se lahko pravočasno umakne, kadar zazna nevarnost,

– v višino zraste do 2,5 metra,

– tehta do 100 kg,

– je družabna ptica in živi v jati

– samec je črno bele barve, noge ima rdeče, samica je sive barve,

– mladiči nekaterih ptic, tudi noja, se imenujejo kebčki in so zelo radovedni,

– odraslo starost doseže samička po dveh letih, samček pa po treh letih,

– samica, ki jo imenujemo tudi nojica, lahko izvali od 20 do 40 jajc.

– Mit, da noj porine glavo v pesek pred nevarnostjo ne drži, ker potem nebi mogel dihati.

– Iz nojevega mesa lahko skuhamo juho, ragu, obaro, golaž.

– Mi smo poskusili nojev ragu z makarončki.

Kljub temu, da smo na začetku imeli malo predsodkov ali bi poskusili nojev ragu, ki nam ga je pripravila gospa Barbara iz farme Modri vrat, smo po okušanju ugotovili, da ima okus podoben kot govedina in smo vse pojedli.

Izrazili smo željo, da bi bilo lahko kdaj nojevo meso tudi na jedilniku.

Mojca Tomažič Capello, Petra Nemec in Barbara Tomše