Šestošolec Jaka Obner je bil nagrajen na likovnem natečaju »Na kmetiji je lepo«, ki ga je razpisala Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice. Jaka je ustvarjal pod mentorskim vodstvom učiteljice Andreje Blimen Majcen.
Njegovo delo je bilo izbrano izmed 300 prispelih del, nagrado si je prislužilo še osem avtorjev z drugih šol in vrtcev. Vsa izbrana dela so bila razstavljena v dvorani Konjičanka, kjer je bila tudi podelitev nagrad.
Čestitamo, Jaka!

Meseca maja je v Slovenski Bistrici potekalo medobčinsko tekmovanje v atletiki.

Udeležilo se ga je 52 tekmovalcev naše šole. Bili so uspešni in domov prinesli kar nekaj medalj.

ŽIVA PLIBERŠEK – skok v daljino,  2. mesto

NADJA OBRUL – skok v višino, 2. mesto

EVA BRUMEC – met vorteksa, 1. mesto

IZABEL VRHOVNIK – met vorteksa, 3. mesto

AJŠA BRUSL – tek na 600 metrov,  3. mesto

MANCA  VAVDI –  tek na 60 metrov, 2. mesto

LAMIJA ŠEHIĆ – tek na  60 metrov, 3. mesto

JULIJA HITREC –  tek na 1000 metrov,  2. mesto

MANCA VAVDI, LAMIJA ŠEHIĆ, ZOJA ZORC, NASTJA TRAUNER ISKRAČ – štafeta 4×100 metrov – 3. mesto

TJAN KRANJČEC GOŠNJAK – skok v daljino, 1. mesto

JAŠ ČERENAK – met vorteksa,  2. mesto

BLERTON MUSTAFI  – skok v višino, 3. mesto

TJAŠ ČERNEC  –  tek na 60 metrov, 3. mesto

MATIC JANŽEK, TJAŠ ČERNEC, LAN CELCER, TJAN KRANJČEC GOŠNJAK štafeta 4×100 metrov  – 3. mesto

Regijsko tekmovanje je bilo zadnjega maja v Celju. Udeležilo se ga je 26 tekmovalcev. 

TJAN KRANJČEC GOŠNJAK je dosegel 3. mesto v skoku v daljino, ostali so bili v zlati sredini.

1. junija so imeli drugošolci naravoslovni dan. Odpeljali so se do ribnikov Petelinjek. Tam so opazovali in spoznavali življenje živali ter rastlin v vodi in ob njej. Naučili so se veliko novega. Dan so preživeli zelo prijetno, zabavno in hkrati poučno.

Na OŠ Pod goro smo izvedli spomladanski del projekta Pešbus. Na jutranjem popotovanju v šolo je sodelovalo 50 otrok.

Pešbus je odličen način za spodbujanje gibanja, zdravega življenjskega sloga ter medsebojno druženje otrok in njihovih spremljevalcev, katerim se še enkrat iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje.

Pešbus s postaje ”odpelje” spet jeseni.  Se vidimo. 

Podjetje Kopija Nova je v sodelovanju z ljubljanskim Živalskim vrtom pripravilo akcijo, s katero želijo vzpodbuditi, da ozavestimo dejstvo, da več kot milijon vrstam po svetu grozi izumrtje, da praznujemo lepoto ogroženih živali in rastlin povsod okoli nas ter da sodelujemo na Dnevu ogroženih vrst na zabaven, inovativen in ustvarjalen način.

Pod vodstvom učiteljice Andreja Blimen Majcen smo se z učenci 1.triletja pridružili akciji. Na parkirišču pred šolo smo s kredami narisali veliko pisanih in raznolikih živali tega planeta.
Učitelj Dominik Trstenjak je dogajanje posnel in fotografiral.
Učenci smo na koncu jasno izrazili in sporočili: »PUSTITE NAM ŽIV SVET!!!«

V soboto, 14. maja, so učenci 7., 8. in 9. razredov obiskali safari park Viva natura in Sirmione ob Gardskem jezeru, kjer so jedli najboljši sladoled. Nato so se v Veroni sprehodili do znamenitega amfiteatra in Julijinega balkona.

Devetošolka Vita Kampuš je v tem šolskem letu z dodatnimi urami tako v šoli kot tudi doma poglabljala znanje slovenščine in zgodovine. Na vseh stopnjah tekmovanj je prepričljivo dokazovala, da je pot do uspeha mogoče doseči z marljivostjo, voljo, razgledanostjo in širino znanja.

In kako je o izjemnem dosežku razmišljala sama?

Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah, in branje je za duha to, kar je telovadba za telo. 

Prav zato že vrsto let berem knjige, tudi tiste, ki jih za nas, tekmovalce Cankarjevega tekmovanja, izbira državna komisija. Letos se mi je nasmehnila sreča, saj je bil za 8. in 9. razred izbran mladinsko-problemski roman Gremo mi v tri krasne pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Ker je roman problemski, je predstavljal probleme v svetu, ker pa je slednji tudi mladinski, je bil veliko lažje razumljiv z moje perspektive. Z nekaterimi tegobami oseb v knjigi sem se lahko poistovetila, spet drugi pa so problemi družbe.

Tema letošnjega zgodovinskega tekmovanja, kjer je moje znanje temeljilo na tem, kako kakovostno sem prebrala literaturo, je bila Rimljani na slovenskem ozemlju. Moje sanje, o katerih pravi tudi izhodiščna misel, so se na državnem tekmovanju, po veliko truda in dela, zagotovo uresničile!

Zahvaljujem se obema mentoricama in tudi staršem za vse napotke in nasvete ter seveda spodbudne besede v času obeh tekmovanj.  

Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Likovno snovanje 1 in 2, so z učiteljico Andrejo Blimen Majcen v dveh zaporednih vikendih v aprilu izvedli likovne delavnice  na OŠ Špitalič. Tja so se odpravili peš čez Konjiško goro, kjer so tudi prespali. Družbo so jim delali terapevtska psička Kity, učiteljica Mateja Slapnik in učenci 4. a in b razreda.
LS 1 so izdelovali plakat za Konjiški maraton pod naslovom Tečemo, LS 2 pa so delali barvno grafiko na temo ogrožene živali Madagaskarja.
Spoznali so tudi različne igre, ki jih lahko izvajamo z risanjem in se pri tem zabavali. Ob izbranih fotografijah različnih živali tega sveta so razmišljali o tem, zakaj so izbrali prav tisto žival, kakšna je podobnost z njimi samimi, kakšne lastnosti ima žival, ki jim je všeč … V petek zvečer so se družili s četrtošolci in skupaj z njimi skupinsko risali Kity, igrali družabne igre, se pogovarjali, zabavali … Z delom so nadaljevali tudi v soboto dopoldan..

RAZMIŠLJANJA UČENCEV:

Najbolj všeč mi je bilo, da smo imeli različne dejavnosti in smo se lahko družili pred spanjem. Smešno mi je bilo, ko smo risali različne predmete, živali.
Nikola

V Špitaliču mi je bilo super. Bilo je zelo zabavno, smešno, igrivo, »kul«.
Tjaša

Bilo je v redu. Najbolj fajn je bilo, ko smo se zvečer igrali igro. Naslednjič bi lahko ostali več dni.
Pia

V redu se mi je zdela hrana, zanimive aktivnosti. Pogrešala sem druženje s Kity. Sobe so bile lepe, udobne, lahko bi šli kasneje spat. Prosti čas je bil fajn, ampak bi ga moralo biti več. Vreme ni bilo najboljše. »Povštri« so bili neudobni!
Neja

V Špitaliču mi je bilo super. Komaj sem čakala, da bomo šli. Všeč mi je bilo zvečer, ko smo risali in pa tudi grafiko je bilo zanimivo delati. Naslednjič bi lahko šli risati Žičko kartuzijo.
Sara

Najbolj všeč mi je bilo spanje in »tota« zadnja stvar, ko smo jo naredili (grafika). Hrana mi ni bila najbolj všeč.
Admir

Fajn mi je bilo vse, razen to, da smo bili brez telefona in nismo šli ven (slabo vreme). Ampak bilo je zabavno, veliko smo se smejali in se družili. Hvala za vse.
Artesa

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo morali risati z zaprtimi očmi. Ni mi bilo všeč, da nismo šli ven in nismo gledali filmov.
Almira

Bilo je zelo zabavno. Všeč mi je bilo, ko sva dva prijela isti svinčnik in skupaj risala vsak svojo stvar. »Povštri« so bili zelo neudobni.
Mia

Bilo je v redu. Mogoče bi za več dni prespali, hodili ven. Da bi bili samo mi in ne mlajši. Bilo je zabavno. Všeč mi je bilo, ko sta po dva držala isti svinčnik in smo risali. Povštri so bili neudobni.
Eli

Dva vikenda v aprilu so se učenci četrtih razredov odpravili peš do Špitaliča v spremstvu učiteljice Mateje Slapnik in terapevtske psičke Kity, ki sta že vrsto let članici društva Tačke pomagačke.
Do šole v Špitaliču so potrebovali približno dve uri in pol sproščenega pohoda čez Konjiško goro. Učenci so na povodcu lahko vodili Kity, opazovali okolico in uživali v pohodu v naravi.
V Špitaliču so izvedeli veliko o psih, o pasmah psov, o odgovornosti do psov, saj je učiteljica Mateja Slapnik izvrstna vodnica terapevtskega psa. V večernih urah so se sproščeno družili ob igranju družabnih iger, družbo jim je delala tudi Kity.
Delavnice so imeli še v soboto, okoli opoldneva so jih prišli iskat starši.
Učenci so v Špitaliču uživali. To sta bila prva tabora s Kity v Špitaliču in zagotovo ne zadnja.

Razmišljanja učencev 4. a razreda

V Špitaliču mi je bilo všeč vse. Najbolj mi je bilo všeč druženje v sobi in pogovori o psih. ULA VODOPIVEC

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo zvečer bili v sobah in se igrali. Bilo mi je tudi zelo všeč, ko smo bili v razredu in poslušali o Kity in o psih. Najmanj mi je bilo všeč, ko sem morala domov. LANA LUKEŽ

Ta dva dni sem se imel krasno! Še drugim priporočam, da se prijavijo na pohod s Kity. Všeč mi je bilo, ko smo se pogovarjali o živalih, se igrali v sobah in opazovali, kako je Kity izvajala trike. Najbolj smešno je bilo, ko je šla Kity v sošolčev kovček. Še si želim takšnih dni! ANTONY D. DARROCH

Imel sem se zelo dobro, nič me ni motilo. Všeč mi je bilo, da je bila zraven Kity. Hrana je bila dobra. VITO KUK

V Špitaliču je bilo zelo lepo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se pogovarjali o Kity. Izvedela sem veliko stvari o psih. MIA MARGUČ

Razmišljanja učencev 4. b razreda

Všeč mi je bilo, da smo vsi lahko držali Kity. Zelo dobro je bilo spati v Špitaliču in božati Kity. Ko smo poslušali predavanje, je bilo zelo zanimivo. Kity zna veliko zanimivih trikov. TINKARA POKLIČ

V Špitaliču so lepe sobe in udobne postelje. Imajo okusno hrano. Počutila sem se odlično. IVA PEVEC

V Špitaliču mi je bilo všeč, da smo risali Kity. Zjutraj mi je bilo všeč, da smo videli sneg. V soboto sem se veliko naučila o psih. Škoda le, da nismo mogle vse punce spati v eni sobi, ker je bila premajhna. TARA CVELFAR

V Špitaliču sem se imela lepo. Družila sem se s prijatelji in Kity. Žal mi je, da nismo ostali še dlje. Jedli smo dobro hrano, igrali družabne igre in se zabavali.  Oblačenje postelje je bilo nadležno, v glavnem je bilo pa super. TAJDA JUREŠA

Zelo je bilo zabavno. Skupaj smo se družili in zabavali. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo risali Kity. Lahko smo jo božali in ji dali brikete. V Špitaliču bi lahko ostali dlje časa. EMA MEDVEŠEK

V Špitaliču je bilo lepo in tudi vznemirljivo. Vznemirljivo je bilo, ker smo se na poti do šole malo izgubili. Stanovanja so bila zelo lepa in hrana zelo dobra.  Edino, kar mi ni bilo všeč, so bili vzglavniki, bili so malce premehki. IZA FURMAN

Prišel sem v šolo in imeli smo pouk. Med malico smo nesli torbe v avto, da so nam jih odpeljali v Špitalič.
Prišel sem do učiteljice in ji povedal, da bom bruhal in ne bom mogel iti v Špitalič. Prvi april!!! Imel sem še tri ure pouka, nato sem šel na kosilo in domov, da sem si pripravil malico za na pot. Prišel sem nazaj v šolo in čakal, da se odpravimo proti Špitaliču. Ob dveh so nas prišle iskati punce v razred in nam povedale, da gremo.  Pričeli smo hoditi, prišli smo do starega gradu in nadaljevali pot po cesti. Kity sem trikrat peljal in jo božal.  Na poti smo srečali psa, ki se je hotel igrati s Kity, a mu ni dovolila in je začela lajati.
Prišli smo v Špitalič. Učiteljici sta se hecali, da nimata ključa. Vsi smo rekli prvi april! Učiteljica je veliko povedala o Kity in o psih.
Počil je lonec in pravljice je konec. NAIL DELANOVIĆ