Vsako leto se od šole poslovi generacija devetošolcev. Letos je ta čas napočil za generacijo učencev iz leta 2006.  Težko je verjeti, da se moramo po devetih dolgih letih skupnega odraščanja posloviti in oditi vsak po svoji poti. Nikoli ne bo mogoče pozabiti vsega smeha, uspehov in različnih dosežkov, ki pa verjetno ne bi bili tako posebni brez vseh zaposlenih na naši šoli. Zato se nam zdi edino pravilno, da se vam za vaš trud iskreno zahvalimo.

Spoštovane učiteljice in učitelji ter vsi ostali delavci šole! Težko je ubesediti, kako pomemben vpliv ste imeli na nas skozi vsa leta šolanja. V imenu vseh učencev devetega razreda se vam zahvaljujem za ves trud, ki ste ga vložili v nas, nam pomagali dosegati naše cilje in nas naučili več kot samo to, kar je od vas zahteval učni program. Nad nami niste nikoli obupali, kljub temu da ste vedeli, da se včasih po glavah, prej otrok in sedaj najstnikov, podi vse kaj drugega kot snov, ki smo jo poslušali v šolskih klopeh.

Hvala Vam, ker učite s srcem.

Hvala vsem kuharicam, ki ste poskrbele za odlično, uravnoteženo in zdravo šolsko prehrano. Še dolga leta se nam bodo cedile sline ob spominih na vaše špagete in mlince, hvala tudi za neskončen repete pri kosilu.

Prav tako hvala vsem čistilkam, ki skrbite za čisto in urejeno šolo. Opravičujemo pa se za kakšen žvečilni gumi prilepljen pod mizo, vendar z opravičilom ničesar ne priznavamo.

Gospod hišnik, hvala vam, ker vam kosilnico vedno uspe prižgati med dolgočasno razlago.

Lepe spomine bomo imeli na Vas.

Nazadnje bi rada še nekaj besed namenila generacijam, ki ostajajo na šoli in bodo septembra ponovno sedli v šolske klopi.

Dragi učenci, polagam vam na srce, zabavajte in družite se ter cenite skupne trenutke s svojimi prijatelji, sošolci in sosošolci, saj nikoli ne veste, kdaj vam bo možnost druženja v veliki meri odvzeta, kot je bila nam letos. Zavedajte se, da čas zelo hitro beži, zato poprimite za vsako priložnost, ki vam je dana in si nabirajte nove izkušnje, saj se mladi najlažje in najuspešnejše učimo. Bodite prijazni in spoštljivi do učiteljic in učiteljev ter vseh ljudi.

V imenu vseh devetih razredov vam želim veliko druženja, veselja, zabave, dobrih ocen in seveda lepe poletne počitnice.

Ema Marguč, predsednica Šolske skupnosti OŠ Pod goro Slovenske Konjice

Na zadnji šolski dan so si  devetošolci priskrbeli prav poseben prevoz. Naj jih otroška razigranost in navihanost spremljata tudi v srednji šoli.

Naravoslovni dan na morju

Dan se je začel zgodaj zjutraj, s se je splačalo vstati. Pred šolo smo se zbrali ob 5.45 in se okoli šeste ure odpravili z dvonadstropnim avtobusom proti morju. Že več kot eno leto nismo šli na noben izlet zaradi epidemioloških ukrepov, zato smo bili polni vznemirjenja in pričakovanj. Med vožnjo smo prisluhnili zanimivim predstavitvam krajev, ki smo jih učenci pripravili sami. Ko smo prispeli v Fieso, smo hitro skočili v vodo. S seboj smo imeli potapljaška očala, plavutke in sak, saj smo iz morja nabirali raznorazne organizme in naredili čisto pravi akvarij. Po kopanju je sledilo kosilu v mestu Piran, ogled Tartinijevega trga, muzeja školjk in akvarija. Okoli pete ure popoldan smo že rahlo utrujeni sedli na avtobus ter se odpeljali proti domu. Učiteljica Darinka nas je med potjo razveselila z novico, da bomo imeli postanek še na Trojanah. Posladkali smo se s slastnimi krofi. Ob prihodu domov smo bili utrujeni, a polni prelepih vtisov tega nepozabnega dne.

Eva Purgaj in Kata Milić, 7. c

Petošolci opravili kolesarski izpit

V prvih junijskih dneh so učenci 5. razredov začeli z učenjem praktičnega dela kolesarskega izpita. Spretnostno vožnjo s kolesom so najprej preizkusili in urili na poligonu, nato pa učenje nadaljevali na cestišču v okolici šole. Po vsaki uri vožnje so bili spretnejši. Pri varovanju učencev na cesti so pomagali člani ZŠAM, pri učenju vožnje s kolesom pa požrtvovalni učitelji. Ob koncu tedna so opravljali kolesarski izpit. Večina učencev je izpit uspešno opravila. Učencem čestitamo in želimo varno vožnjo s kolesom.

Z brekom do knjige

Prav prijetno je v šolskem atriju na leseni klopci posedeti pod brekom. Pod brekom?, bi se vprašal marsikdo. Ja, to cvetoče drevo, ki so nam ga pred leti podarili domači gozdarji, se imenuje brek.

Vas zanima, kako vas lahko naš šolski brek pripelje do knjižne nagrade?
Če o tem drevesu v naslednjih 10 dnevih spesnite pesem, jo prinesete v knjižnico ali pošljite knjižničarki po elektronski pošti, lahko osvojite knjigo. Najboljše 3 pesmi bomo namreč nagradili.

Kaj je brek?

Brek (Sorbus torminalis) je listopadno, srednje hitro rastoče drevo, ki zraste v višino do 25 metrov. Lubje je gladko in sive barve. Listi so temno zeleni, jeseni rumeni. Bela socvetja se pojavijo ob koncu pomladi. Plodovi so rjavo rdeče jagode, premera do 15 milimetra, ki so uporabne šele po prvi zmrzali. Velikokrat se uporabljajo za pripravo žganih pijač. Rastlina ima rada toplo in sončno lego. Dobro prenaša mestno okolje, vročino in sušo.

POVEZAVA

Pred 20. leti so v Žičah razglasili rastišče žičkega grobeljnika. Vsako leto smo se udeležili prireditve v tamkajšnjem kamnolomu, ko je je zacvetel ta endemit. Žal pa je je zaradi trenutne zdravstvene situacije letošnja slavnostna prireditev potekala virtualno. 

Naš osmošolec Matic Mezner je ob tej priložnosti spesnil čudovito pesem o žičkem grobeljniku, ki jo najdete na spodnji povezavi.

Zadnjo marčevsko soboto je potekalo Državno tekmovanje v debatiranju, ki je bilo organizirano on-line. 30 ekip in 90 tekmovalcev se je pomerilo v argumentacijskih in retoričnih veščinah. Ekipa debaterk naše šole, v sestavi Alja Kukovič, Tamaja Buh in Ema Marguč, je tudi tokrat pokazala visok nivo debaterskega znanja.

Ema Marguč je osvojila zlato priznanje in 1. mesto kot najboljša govorka, ekipno so devetošolke dosegle srebrno priznanje. Mentorica Nela Bejat Krajnc: »Pred državnim tekmovanjem so se učenke urile na nacionalnih turnirjih, kjer je naša ekipa redno zasedala 1. mesto, tekmovalke pa najvišja mesta v posamični kategoriji. Učenke so vložile nešteto ur v priprave na turnirje in državno tekmovanje. Pri tem jim je veliko pomagala naša bivša učenka, izkušena debaterka in sodnica Sara Brdnik, ki trenutno študira na Škotskem.«

Mentorica je srečna, da sta vztrajnost in vložen trud na koncu prinesli nagrado v obliki vrednega priznanja. »Ta potrditev ni prišla slučajno in ne čez noč, ampak je rezultat trdega dela učenk v zadnjih letih. Potrebnih je bilo ogromno ur raziskovanja danega  problema, iskanja literature, izmenjave mnenj, usklajevanja, potrpežljivosti, iskanja kompromisov, saj ekipa mora delovati usklajeno. Pri tem so učenke razvijale zmožnost poslušanja in  sprejemanja drugačnega mnenja, kar jim  je občasno predstavljalo precejšnji izziv.«

Alja Kukovič: »Pripravljamo se že 3 leta, tako kot ponavadi pred turnirji, smo se tudi za državno tekmovanje, intenzivno pripravljale 14 dni pred tekmovanjem. Najprej smo raziskovale temo, različne statistike, nejasnosti … Nato smo se, tudi z mentorico in Saro Brdnik, večkrat dobile prek zooma, da smo se odločile, kakšna bo naša strategija in seveda argumenti. Za tem smo napisale govore in jih izpopolnjevale. Strah nas ni  bilo, bolj je bila prisotna nervoza pred samim tekmovanjem. Upale smo na čim boljše nasprotnike in sodnike.«

Ema Marguč: »Vsi debatni turnirji so sestavljeni iz treh posameznih krogov, kjer vsaka ekipa vsaj enkrat debatira kot propozicija (se strinja z debatno trditvijo) ali opozicija (se ne strinja z debatno trditvijo). Za prva dva kroga je debatna trditev navadno napovedana v naprej. Debatna trditev za državni turnir je bila: e-športi (tekmovanja v igranju video iger) bi morali biti vključeni v Olimpijske igre. Tretji debatni krog je imenovan impromtni krog, kjer debaterji debatno trditev dobimo na turnirju in imamo eno uro časa za pripravo argumentov. Debatna trditev za impromtni krog se je glasila: otroške pravljice ne bi smele imeti samo srečnih koncev. Po koncu tretjega debatnega kroga ostane še finalni debatni krog, kjer se za prvo mesto pomerita dve najboljši ekipi. Udeležba je vedno poučna izkušnja, saj se ti vsakič malo bolj razširi pogled na svet in začneš razmišljati o stvareh, za katere prej sploh nisi vedel. Poleg tega slišiš veliko raznolikih mnenj ter spoznavaš prijatelje z istimi oziroma drugačnimi mišljenji.«

Tamaja Buh: »Pridobitev srebrnega priznanja nam pomeni zelo veliko. Naš trud je poplačan. Je pa tudi korak bliže k uresničitvi še enega cilja, pridobitvi Zoisove štipendije. Korak, ki nam bo odprl še mnogo vrat. Občutki so zelo dobri. Po celoletnem trdem delu, zmagah na debatnih turnirjih, raziskovanju ter pridobivanju novih znanj, je lepo imeti končni dokaz, da nam je uspelo.«